knjige po žanrih
pomoč
več o knjigi
5.54 €
James Oliver Curwood
Kazan, volčji pes
pustolovski roman
Založba Genija
približno število strani: 235
pdf:
682 KB
ePub:
398 KB
Mobi:
1.2 MB
Opis

Povest je branje, primerno za mlajše in starejše mladostnike. Dogaja se na severu Kanade, na velikanskih goličavah in prerijah.

To je živalska zgodba o življenju zastavnega volčjaka Kazana, ki se pred skrajno surovostjo nekega lovca, zasledovalca njegove priljubljene gospodarice, katerega usmrti in se zato zboji maščevanja gospodarja, zateče med volkove ...

(starejši prevod)


Odlomek iz knjige:

Kazan je ležal nem in negiben, z na pol zaprtimi očmi, a sivi gobec mu je počival med prednjima tacama. Tudi skala bi bila težko bolj nepremična: nobena mišica ni vztrepetala na njem, nobena dlaka se premaknila, nobena veka zganila. Pa vendar je slednja kaplja divje krvi v njegovem telesu plala v silnem vzburjenju, kakršnega dotlej še ni občutil. Slednji živec in slednje vlakence njegovih mogočnih mišic sta bila napeta ko jeklena struna. Po pasmi je bil četrt volka, tri četrtine pa huskyja; štiri leta je bil preživel v divji puščavi, občutil muke lakote in spoznal mraz. Poslušal je zavijanje vetrov v dolgih polarnih nočeh nad golimi planjavami pa grmenje hudournika in se stiskal k tlom pred mogočnim treskanjem nevihte. Goltanec in boki so mu bili kar posuti z brazgotinami, ki jih je bil utrpel v bojih, a oči so mu bile rdeče od bleščanja snega. Dali so mu ime Kazan, volčji pes, ker je bil velikan med psi svoje vrste in prav tako neustrašen kakor ljudje, ki so ga gonili skozi nevarnosti zledenelega sveta.

Strahu ni nikoli poznal – prav do tega trenutka. Nikdar prej ni želel bežati – niti ne tisti grozni dan v gozdu, ko je po hudem boju pobil velikanskega sivega risa. Ni se prav zavedal, kaj je pravzaprav tisto, kar ga je preplašilo, a čutil je, da je v nekem drugem svetu, kjer ga kopica reči bega in vznemirja. Bil je to njegov prvi bežni stik s civilizacijo. Želel si je, da bi se njegov gospodar povrnil v nenavadno sobo, v kateri ga je bil pustil. To je bila soba, našarjena z zoprnimi stvarmi. Na steni so bila velika človeška bitja, ki se niso ganila in ne govorila, pač pa so s svojimi obrazi bolščala vanj tako, kakor še nikdar ni videl gledati ljudi. Spomnil se je prejšnjega gospodarja, ki je ležal čisto spokojen in povsem mrzel v snegu. Takrat je čepel na zadku in neprestano zavijal smrtno pesem. Ti ljudje po stenah so bili videti ko živi, pa so bili vendar mrtvi.

Nenadoma Kazan zastriže z ušesi. Zasliši korake, zatem pa pritajene glasove, glas gospodarja – in še neki drug glas, od katerega mu gre srh po telesu! Nekoč – bil je še mlado ščene – se mu je zazdelo, da sanja o smehu, podobnem dekliškemu hehetu. Smehu, ki je bil ves pretkan s prečudno srečo, vznemirjenostjo prečudne ljubezni in slasti, ki je sedaj povzročila, da je dvignil glavo, ko sta vstopila moški in ženska. Gledal je naravnost vanju in rdeče podplute oči so se mu bliskale. Takoj je začutil, da mora imeti gospodar dekle rad, ker jo je z eno roko objemal. V blesku luči je Kazan videl, da so njeni lasje čisto svetli, njen obraz pa oblit s škrlatno rdečo barvo divje trte »bakneesh«, a njene iskrive oči da so modre, kakršna je cvetlica plavita! Nenadoma ga dekle uzre, lahno krikne in šine k njemu.

»Stoj!« ji zakliče gospodar, »ta žival je nevarna. Kazan ...«

A že je klečala kraj njega, vsa razposajena, sladka in lepa, oči so se ji prečudno svetile in stegnila je ročice, da bi se ga dotaknila. Naj se splazi nazaj ali pa naj jo popade? Ali spada tudi ona med tista zoprna bitja na steni? Naj ji plane na belo grlo? Zagledal je gospodarja, ki je smrtno bled planil k deklici. A vtem se je že njena ročica spustila na Kazanovo glavo in ta dotik ga je vzburil do poslednjega živca. Z obema rokama mu je zaobrnila glavo kvišku. Njen obraz je bil zdaj čisto tik njegovega in slišal jo je, kako je skoraj ihte šepetala:

»Tak ti si Kazan – moj dragi, stari Kazan, moj junaški pes, ki si mi ga spravil domov, medtem ko so vsi drugi potepali. Ti moj Kazan, moj junak!«

Potlej pa, čudež vseh čudežev, se je njen obraz privil k njegovemu in začutil je njen mehki, topli dotik.

Ta čas se Kazan ni premaknil; komajda je zajel sapo. Zdela se mu je cela večnost, preden je dekle odmaknilo svoj obraz. In ko ga je dvignila, so se zableščale v njenih modrih očeh solze, nad njima pa je stal gospodar, krčevito stiskal pesti in zobe.

»Nikdar nisem slutil, da bi utegnil Kazan komur koli dopustiti, da se ga dotakne – in še z golimi rokami,« je spregovoril s stisnjenim, osuplim glasom. »Lepo mirno se umakni, Izabela. A zaboga, lej si ga, lej!«

Nakup in izposoja
izposoja
naročilo
Preberite pred prenosom
Za preizkus prenesite brezplačno knjigo in preverite katere formate podpira vaš bralnik!
Knjiga »Kazan, volčji pes« je narejena v formatih:  pdf  ePub  Mobi 
S klikom na gumb IZPOSOJA boste odprli stran na kateri lahko knjigo brezplačno izposodite, če ste član ene od (67) knjižnic, ki so v sistemu Biblos (ePub ali pdf format).
S klikom na gumb NAKUP boste odprli PayPal naročilnico.
Po opravljenem plačilu vas bo PayPal preusmeril na stran s katere lahko prenesete kupljeno e-knjigo (download).
S klikom na gumb NAROČILO (po e-pošti) boste odprli stran, na kateri so podatki za položnico.
Knjigo naročite po e-pošti, znesek pa nakažete po položnici (univerzalni plačilni nalog).
Po prejetju nakazila bomo na vaš e-mail poslali kupljeno knjigo v vseh formatih, ki so na voljo.