knjige po žanrih
pomoč
več o knjigi
5.54 €
Lyman Frank Baum
Čarovnije iz Ozove dežele
otroški roman
Založba Genija
prevod: Valerija Cokan
ilustracije: John R. Neill
približno število strani: 105
pdf:
2.6 MB
ePub:
2.8 MB
Mobi:
5.7 MB
Opis

Tudi knjiga Čarovnije iz Ozove dežele nas popelje v čudoviti domišljijski svet Ozove dežele in njenih prebivalcev. Doroteja, Trot, čarovnik iz Oza in kapitan Bill, ki jih poznamo že iz prejšnjih zgodb, se v družbi Strahopetnega leva, Lačnega tigra in Steklenega mačka odpravijo na pot, da bi poiskali darilo za rojstni dan princese Ozme, vladarice Ozove dežele. Na potovanju, preden najdejo darilo, doživijo toliko nenavadnih dogodivščin, da skoraj verjeti ne moremo. Ampak v Ozovi deželi je vse mogoče. Čarovnije v Ozovi deželi so eno najbolj razburljivih in zanimivih branj iz nadaljevanj zgodb o Ozovi deželi.


Odlomek iz knjige:

Na vzhodnem koncu Ozove dežele, v deželi Mezincev, je visok hrib, ki mu pravijo Mezinec. Na eni strani se vznožje hriba dotika Mrtve peščene puščave, ki loči pravljično Ozovo deželo od preostalega sveta, na drugi strani pa čudovite rodovitne dežele Mezincev.

Mezinci se hribu navadno ne približujejo in ga opazujejo samo od daleč in zato vejo o njem sila malo. Niti tega ne vejo, ali na vrhu hriba, ki je videti, kakor bi se vzpenjal do neba, kdo sploh živi, kajti na nekako tretjini poti proti vrhu postane pot prestrma za vzpenjanje.

In vendar tam živijo ljudje. Vrh hriba ima obliko krožnika, širok je in plitek, na njem pa se raztezajo polja, kjer uspeva žito in zelenjava, in travniki, po katerih se pasejo črede krav in ovac. Vmes žuborijo potočki, na drevju pa rastejo različne vrste sadežev. Tu in tam stoji kakšna hiša, v kateri živi družina Višavcev; kot pravijo prebivalcem hriba. Višavci se zelo poredko odpravijo s hriba, iz istega razloga namreč, ki Mezincem preprečuje, da bi se vzpeli nanj.

V eni od hiš na vrhu hriba je živel bister starček z imenom Bini Aru, ki je bil nekoč zelo spreten čarovnik. Ko je Ozma, vrhovna vladarica Ozove dežele, razglasila, da se na ozemlju njene dežele nihče razen Glinde in čarovnika iz Oza ne sme ukvarjati s čarovništvom, in je orel na svojih krilih prinesel njen razglas v deželo Višavcev, je Bini Aru nemudoma opustil svoje čarovnije, uničil čarobne praške in pripomočke in zvesto spoštoval Ozmin ukaz.

Žalostila ga je le ena stvar. Poznal je namreč poseben urok, s katerim je lahko spremenil kogar koli v kar koli je hotel, če je le pravilno izgovoril besedo – pyrzqxgl. Ne dobra Glinda, ne čarovnik iz Oza, ne dr. Pipt, ne stara Mombi niso poznali česa podobnega. To je bila velika skrivnost Binija Aruja, ki je to čarovnijo velikokrat uporabil, a nikoli v škodo kogar koli.

Če bi menil, da bodo moji bralci znali izgovoriti to čarobno besedo in potem spreminjati podobo sebi ali komur koli drugemu, je seveda ne bi tako zlahka izdal. Vendar besede razen Binija Aruja doslej (vse do začetka te pripovedi) še nihče ni znal pravilno izgovoriti, zato je moj strah najbrž odveč. Seveda pa vam svetujem, da rajši ne poskušate pravilno izgovoriti te čarobne besede in se tako izognete vsem morebitnim težavam, ki bi lahko nastale.

Ko je Bini Aru vso stvar temeljito premislil, se je odločil, da svojega uroka sicer ne bo uporabljal več, a si bo čarobno besedo le zapisal, in tudi to, kako jo je treba pravilno izgovoriti, nato pa vse skupaj spravil nekam na varno.

Zamisel je bila zelo bistra, vendar je starega čarovnika skrbelo, kje naj najde dovolj varen kraj za skrivališče. Sprehodil se je po vrhu hriba, vendar ni našel kraja, ki bi se mu zdel popolnoma varen. Nazadnje je sklenil, da bo skrivnost zapisal nekje v svojem stanovanju.

Bini Aru je imel ženo Mopsi Aru, ki je slovela po tem, da je znala speči najboljšo borovničevo pito, in sina Kikija Aruja, ki sploh ni bil slaven. Imeli so ga za čemernega in zoprnega, ker je bil nesrečen, nesrečen pa je bil zato, ker je želel oditi s hriba in si ogledati širni svet ob njegovem vznožju, oče pa mu tega ni dovolil.

Vsako leto je bila na hribu Mezinec velika zabava. Veseljačilo, jedlo in pilo se je do jutranjih ur. Kiki Aru je po navadi hodil na zabave skupaj s svojimi starši. Sedel je kje zase in kuhal mulo in ni hotel niti peti niti plesati, kaj šele govoriti s svojimi vrstniki. Zato se je odločil, da se tokratne zabave ne bo udeležil. Starša sta ga z veseljem pustila doma.

Ko pa je bil Kiki sam, se je odločil, da preišče očetovo sobo, kamor mu je bil vstop sicer prepovedan. Hotel je najti pripomočke, s katerimi si njegov oče pomaga pri čaranju. Ko je vstopil v sobo, se je spotaknil ob eno od desk v podu. Vse je pretaknil, vendar ni našel ničesar koristnega.

Razočarano se je namenil proti vratom in se znova spotaknil ob isto desko. Ko jo je natančneje pogledal, je opazil, da jo je nekdo dvignil in nato znova pribil z žeblji, zato je bila malce višja od drugih desk. To se mu je zdelo nekam sumljivo. Ali je morebiti pod to desko skrival oče svoje čarovniške pripomočke?

Nakup in izposoja
izposoja
naročilo
Preberite pred prenosom
Za preizkus prenesite brezplačno knjigo in preverite katere formate podpira vaš bralnik!
Knjiga »Čarovnije iz Ozove dežele« je narejena v formatih:  pdf  ePub  Mobi 
S klikom na gumb IZPOSOJA boste odprli stran na kateri lahko knjigo brezplačno izposodite, če ste član ene od (67) knjižnic, ki so v sistemu Biblos (ePub ali pdf format).
S klikom na gumb NAKUP boste odprli PayPal naročilnico.
Po opravljenem plačilu vas bo PayPal preusmeril na stran s katere lahko prenesete kupljeno e-knjigo (download).
S klikom na gumb NAROČILO (po e-pošti) boste odprli stran, na kateri so podatki za položnico.
Knjigo naročite po e-pošti, znesek pa nakažete po položnici (univerzalni plačilni nalog).
Po prejetju nakazila bomo na vaš e-mail poslali kupljeno knjigo v vseh formatih, ki so na voljo.