knjige po žanrih
pomoč
več o knjigi
0.00 €
Boris Čerin Levy
Prišli so pome: udeležil sem se...
zf proza
QUARK d.o.o.
približno število strani: 232
pdf:
1.2 MB
ePub:
230 KB
Mobi:
381 KB
Opis

Prišli so pome. Da, prišli so iznenada, hitro. In jaz sem odšel z njimi. Moral sem. Dve največji civilizaciji v našem delu vesolju sta se spopadli. Za njihov spor je šlo. V spopadu v katerega sta obe strani povlekle vse svoje sile pa se je pokazala njihova usodna povezanost z drugimi civilizacijami, tudi s človeško. Prišlo je do nepričakovanih dogajanj, nepričakovanih spopadov in sprememb v ravnovesju sil. Zemljanom, in tudi meni je ostalo na voljo samo eno: pravilno odločanje in pravilno ukrepanje. Toda to so bile zahteve, ki jim jaz nisem mogel zadostiti. Nisem znal. Ostalo pa mi je še nekaj: da se sproti odločam in potem bo kar bo.

Moja pripoved se začenja po napdu Ostrinov na energetska polja Čutinov in posledično prvi večji spremembi v razmerju sil med tema dvema civilizacijama, ko je nastalo vprašanje ali bo to porušeno razmerje sil odločilno in kaj vse bo povleklo za sabo.

Vabim vas s seboj v svet znanstvene fantastike, kjer življenje, zanimivo in nevarno, prav hitro zaživi v vas.


Odlomek iz knjige:

»Uaaa!« se mu je iztrgalo iz grla. Kazal se mi je prizor iz sna ali dremeža ali kar koli že je bilo. Lesketajoča se površina diskastega predmeta z delta krili ob straneh se je svetlikala in spet izgubljala barvo do nevidnosti, nato pa se nenadoma obrnila proti nam in bi glede na hitrost morala biti že v nekaj naslednjih trenutkih nad nami. Vsaj za trenutek sem tako pomislil, ko se je nenadoma zabliskalo še v ozadju tega plovila. Nekak trikoten predmet je bil. In hip za tem sta se oba predmeta poganjala drug za drugim in drug mimo drugega v nekakšnem, po mojem občutku, sovražnem preletavanju. Toda vse skupaj je trajalo komaj kaj dlje kot nekaj bežnih trenutkov. Tedaj se je drugo plovilo znašlo ob prvem, kot da ga je ujelo, zleteli so bliski, zažarela sta oba hkrati, trčila skupaj, se odbila, drugo je eksplodiralo, prvo pa se je v krožnem letu, očitno poškodovano, spustilo ali, kot je bilo videti, bolj strmoglavilo, se ponovno ujelo, spet padalo in spet ujelo smer, vse do gozda, kjer je dokaj glasno, s hruščem pristalo med drevjem na drugi strani jase. Nastala je tišina, vsi so zrli v kraj padca. Videti je bilo še bliskanje neke svetlobe, nakar je vse utihnilo.

Zadnjih nekaj trenutkov je hrušč pritegnil poglede večine razkropljenih planincev, da so potem pogledovali v smeri prašnega oblaka in se med seboj spraševali, kaj se je zgodilo.

»Glej!« je vzkliknil nekaj metrov od mene slok svetlolas moški koščenega obraza z roko, iztegnjeno proti robu jase. »Pilot ali kaj?«

»Huh, ali jih je zadela strela?« je začudeno ugibal Jan, srednješolec iz naše skupine, ter takoj zatem že odkimal svoji razlagi. »Videti je poškodovan.«

Nato se je sprožil cel plaz komentarjev, pomešanih z vse glasnejšimi vzkliki, nakar so ponovno vsi obmolknili.

»K nam gre!«

Vse je kazalo, da je pilot ranjen. In vendar se je nenavadno hitro približeval. Pa tudi dokaj naravnost proti naši skupini je prihajal.

»Mimo planincev tam zraven gre!« sem še jaz glasno ugotovil.

»Hja, pa res!« mi je pritrdil sosed. »In tudi za naslednjo skupino planincev se ne meni! Proti nam gre!«

»Pa smo res mi zanimivi zanj!« se je ponovno oglasil možak koščenega obraza. Potem so spet vsi utihnili. Postava je prihajala bliže in vse razločneje je bilo videti nenavadno oblačilo, verjetno letalski kombinezon, oprijet, nenavadno krojen, kot ga nihče še ni videl dotlej. Možak pri štiridesetih, nekaj takega je kazal. Nenadoma se je opotekel. Ran ni bilo videti, toda moral je biti poškodovan. Še nekaj korakov ga je ločilo od sosedne skupine, ko je dvignil roko v pozdrav in brez ustavljanja nadaljeval pot mimo fantov, deklet in starejših planincev ter stopal naprej z vse pogostejšimi pogledi proti meni. To je postalo tako očitno, da so me začeli pogledovati še planinci. Jaz pa sem se odzival z vse večjim začudenjem ter vse pogostejšim oziranjem v prihajajočega, zbegano odkimaval z glavo, ker je bilo vse skupaj precej nenavadno, se prisiljeno nasmehnil in »huuuh!« mi je ušlo iz ust, ko sem se malo pazljiveje zazrl v neznančev obraz in v oči. V hipu je med nama zletelo nekaj hitrih, a zelo zgovornih pogledov. Narahlo sem se zdrznil. Skoraj ustrašil. Spoznanje, da mi neznanec hitro bere misli, je šlo skozme v rahlem drgetu. Še enkrat sem ocenjujoče premeril tujca ter se mu nekajkrat zapored zazrl v oči z izmikanjem daljšemu srečanju pogledov in hkrati v vse močnejšem naprezanju po hitrejšem dojetju položaja. Tujec je bil mojih let, prijateljskega videza. Nič sovražnega ni kazal, ko je po pristopu k meni spregovoril v resnem, vendar pomirjujočem tonu.

Brezplačno prenesi knjigo
pdf
ePub
Mobi