knjige po žanrih
pomoč
več o knjigi
3.47 €
Anton Koder
V gorskem zakotju
proza
Založba Genija
približno število strani: 118
pdf:
533 KB
Opis

Petleten se je s starši preselil v Poženik. Tu je preživljal najsrečnejša mlada leta in se vse življenje štel za Poženčana. Gimnazijo je končal v Ljubljani. Po končani gimnaziji je Koder opravljal poklic poštnega uradnika. Služboval je v Ljubljani, Innsbrucku, Tridentu in Bregenzu. Prve pripovedi je objavljal v Novicah, kasneje pa tudi Slovenskem narodu in Ljubljanskem zvonu.

Opisoval je pretežno kmečki svet, tudi zgodovinsko dogajanje, manj malomeščansko življenje; privlačili so ga nenavadni dogodki, izjemni ljudje, človeške strasti, pogosto je zašel v drastiko.


Odlomek iz knjige:

Pešaška vas ni ne velika, ne majhna. Takšna je, kakršna je večina vasi. Kakšnih trideset slamnatih in z mahom zaraščenih streh ima, nekaj manj kljukastih številk nad vežnimi vrati, katere poznajo Pešačani bolje na pamet, kakor iz pismenosti; kajti študirani oni niso. Taki so, kakršni so bili njihovi dedje: star denar, staro vero in stare šege ljubijo.

A vendar ima Pešaška vas več znamenitega, kakor bi se komu dozdevalo. V vznožju visokih gora je postavljena, na daleč sloveča voda Pešata izvira na koncu vasi, lepo cerkvico z zlatimi oltarji ima, rdeč ne ravno visok zvonik, lepe vrte okoli polzidanih pollesenih poslopij, nekaj polja proti zahodu in jugu, pa še marsikaj drugega, kar mu daje čast in dobro ime. Najimenitnejša pešaška oseba je suh možiček, s kratkimi irhastimi hlačami v petek in svetek, in rdečimi navskriž zvezanimi hlačniki, pa širokokrajnim pokrivalom. To je županček Rogovila. Že kar mlajši zarod pomni, nosi on srenjska bremena na suhih plečih. Pešačani dobro vedo, zakaj se mu spodobi taka čast in lepo županovo ime. Študiran on ni, le nekaj številk pozna, premeten ni, mnogokrat v znanosti podlegne komijskemu biriču, ki menda tudi ni bogve kakšen učenjak. A Rogovila ima druge lepe lastnosti. Zgovoren je, da bi govoril na pamet, kolikor časa bi kdo hotel, na sanjske bukve se razume, da nobeden ne tako, gospodi se zna klanjati in dobrikati in njegovo posestvo, njive in travniki so za nekaj sežnjev večji in skrbneje obdelani od drugih, kar ima precej veljave. Povrh je pa še z župnikom, debelim pobožnim gospodom prijatelj in pri njem domač in imeniten, kakor doma in v vsej soseski. Ker smo dejali, da Rogovila ni učen, kakor oni kancelijski doktorji, ki vedno kmeta deró in davke pobirajo pa nič drugega, je naravno, da so ga županijske skrbi pripravile večkrat v zadrego. To je bilo pa gotovo vedno tedaj, kadar so mu pošiljali pisma od komisije, sodnije ali od koder koli pisana v visoki, učeni nemščini, njegova glava pa ni vedela raztolmačiti drugega, kot nekaj kljukastih številk in tudi to le v veliki sili. Zaradi tega si je poiskal Rogovila že v začetku svojega županovanja drugo za njim najimenitnejšo osebo za prijatelja, in to je bila učena glava kovač Krivec. Tja iz smrekovih žaganic sestavljeno in na pol razrušeno kovačnico na koncu vasi ob šumeči Pešati se je zaletaval torej Rogovila v oficijelnih stiskah in vedno je našel pomoči in tolažbe.

Bilo je popoldne, pravo jesensko precej toplo popoldne. Pešačani so ajdo želi doli za rebrijo na južni strani in govorili o kozah, ki so se razpasle po okolici, in sosede so obirali in vlekli čez zobe, kolikor so vedeli in znali. V vasi je bilo vse tiho. Le klepetec na jablani pred županovo hišo je pritrkaval v vetru in doli v Krivčevi kovačnici se je čulo težko kladivo.

Sajasti kovač, bosopet, razoglav, v usnjatem predpasniku in v kratkih do kolen segajočih irhastih hlačah danes ni bil sam v svoji delavnici. Slednje se je redko kdaj primerilo. Na klopi poleg meha sedeli so trije vaški možakarji, tobak zažigali, dim spuščali v okajeni strop in v Krivca so zijali. Najimenitnejši izmed njih je bil župan Rogovila. Pa si je bil tudi svest svoje časti in svojega naslova. Kakor kakšen grški bog je sedel na svojem prestolu, na sajasti klopi, skozi očala je gledal, neko pismo vrtel med prsti, študiral, premišljal in polglasno sam s seboj govoril in z ustnicami migal. Naposled povzdigne s steklom oborožene oči v kovača in pravi: »Kaj meniš ti, ki si učen in se na take kljuke, kakor so v tem pismu razumeš, kaj naj storimo, če se te nepridiprave koze pritepejo tudi v našo vas? Vsi peklenščeki, še tega nam je primanjkovalo!«

»Jeza ali ne jeza, nevolja ali ne nevolja, vseeno, saj sem vam rekel in raztolmačil in razložil, kaj piše kancelijski cesarski kraljevi komisar.« Zadnje besede povzdigne z nekim posebnim ponosom sajasti Krivec, po svojih vasovalcih pogleda, kladivo in neko železnino na tla vrže, da zazveni in se iskre ukrešejo, županu pismo vzame in ga začne tolmačiti na glas:

Nakup in izposoja
izposoja
naročilo
Preberite pred prenosom
Za preizkus prenesite brezplačno knjigo in preverite katere formate podpira vaš bralnik!
Knjiga »V gorskem zakotju« je narejena v formatih:  pdf 
S klikom na gumb IZPOSOJA boste odprli stran na kateri lahko knjigo brezplačno izposodite, če ste član ene od (67) knjižnic, ki so v sistemu Biblos (ePub ali pdf format).
S klikom na gumb NAKUP boste odprli PayPal naročilnico.
Po opravljenem plačilu vas bo PayPal preusmeril na stran s katere lahko prenesete kupljeno e-knjigo (download).
S klikom na gumb NAROČILO (po e-pošti) boste odprli stran, na kateri so podatki za položnico.
Knjigo naročite po e-pošti, znesek pa nakažete po položnici (univerzalni plačilni nalog).
Po prejetju nakazila bomo na vaš e-mail poslali kupljeno knjigo v vseh formatih, ki so na voljo.