knjige po žanrih
pomoč
več o knjigi
5.54 €
Tatjana Kokalj
Kamen v žepu
mladinski roman
Založba Genija
ilustracije: Adrijano Janežič
približno število strani: 108
ePub:
1.5 MB
Opis

Če Kamen v žepu primerjamo z večino sodobnih mladinskih književnih izdelkov tega žanra, prevedenih iz tujih jezikov, se izkaže, da po fabulativni spretnosti ni razlik, po prevladujočem humanističnem občutju pa jih ta naša knjiga brez dvoma kakovostno presega.

Verjamem, da se bo vam, dragi mladi bralci, knjiga v hipu priljubila. Je prav takšna, kakršno ima rad današnji šolar: napeta kot marela, da je ne moreš odložiti pred koncem, obenem pa vedra in zabavna. V tem smislu sploh ne potrebuje dodatnih priporočil.

Vendar naj vam vseeno prišepnem, da jo spretno podtaknite v branje tudi svojim staršem. Kajti na zelo nevsiljiv način ta zgodba govori tudi o njih, o njihovem svetu. Marsikaj jim daje v tehten razmislek: predvsem dejstvo, da je svet, kakršnega s(m)o zgradili za svoje otroke, vse prej kot pravljična dežela, da obstaja nasilje (še huje – nasilje med samimi mladimi, med vrstniki) in da tudi družinsko gnezdo žal največkrat ni sladkobna idila, temveč skupek zelo napornih, pogosto celo bolečih medsebojnih odnosov. Tatjana Kokalj, pedagoginja po poklicu in duši, si ne zatiska oči pred resnostjo problemov. Toda svoj občuteni pogled na svet in svojo jasno kritiko krivic zna vplesti v knjigo brez dolgoveznega moraliziranja, skoraj nekako med vrsticami, posredno – in morda ravno zato nezgrešljivo doseže cilj.


Odlomek iz knjige:

Poznate Doro? Dorotejo, kličejo jo tudi Doti. Tisto punco iz šestega razreda. Tisto, ki živi v bloku ob železniški progi. No, tisto z dolgim čopom skoraj rumenih las. Ja tisto, ki nikoli ne obleče hlač, še za športni dan ne, in se potem s krilom zapleta med veje ter robidovje in prihaja domov z raztrgano obleko kot kakšna predpotopna raziskovalka.

Pravite, da je ne poznate? Potem pojdite v knjižnico. Katero koli, šolsko, mestno, potujočo, srečali jo boste. Naslonjena bo na prvi vogal in brala knjigo. Bere vse po vrsti: detektivke, kriminalke, grozljivke, ljubezenske romane, pustolovske zgodbe, živalske dogodivščine, tudi pesmi in pravljice. Bere, ko drvi v šolo, med poukom, in celo ko se pelje s kolesom. Morda ima prav zaradi knjig kar naprej razbita kolena in potolčene komolce. A nič zato. Namesto da bi pisala naloge in se mučila z angleščino, bere knjige.

Učitelji ji pravijo, da bi se morala več učiti, a Dora nima veselja s šolo. Zjutraj se zbuja pred šesto uro in prebere stran, ki ji je padla na obraz, ko je zvečer s knjigo v roki zaspala. V šoli so odmori prekratki in ne more prebrati niti pet strani, zato bere kar med poukom. Še dobro, da učitelji radi klepetajo na hodniku ali v zbornici, tako Dora pridobi vsaj nekaj minut za branje. Kajti najbolj neprijetna stvar na svetu je, da mora zapreti knjigo, ko je deček zaprt v kleti in ne more ven, ko deklica brede čez deročo reko, ko fant vrže kamen v mačka, ko drvijo čarovniki na metlah ali se iz gozda prikaže samoroga. Mama ji pravi, da bi se lahko učila vsaj slovenščino in potem ne bi delala toliko napak v spisih. A Dori je vseeno, ali pes teče gledat, kaj je v loncu, ali mora gledati luno na nebu; ne loči med nedoločniki in namenilniki in vsa pravopisna šara se ji zdi nepotrebno mučenje, ki so si ga izmislili možje z dolgimi bradami.



Očka je nekoč mimogrede med eno in drugo nadaljevanko pripomnil, da bi se Dora morala učiti tuje jezike in bi knjige lahko brala v izvirniku. Seveda je Dora planila v smeh in rekla, da so najboljše knjige prevedene v vse pomembne svetovne jezike, zato ne potrebuje nešteto ur, da bi se naučila tuji jezik.

Dora o šolskih knjigah in učiteljih nima najlepšega mnenja, je pa zaljubljena v pisatelje in jim včasih piše pisma, ki pa jih nikoli ne vrže v poštni nabiralnik.

In zdaj vas moram vprašati, ali poznate Andreja. Andreja Nikolaja Kalžalorskega. Njegovi stari starši so iz Rusije. Andrejev prapradedek je imel nekje med Kijevom in Leningradom dvorec. Za čudovito stavbo, prapradedkom Kalžalorskim in bajnim bogastvom so se izgubile vse sledi. Ostal je pravnuk, Andrejev očka, gospod fotograf Sergej Kalžalorski, in prapravnuk Andrej. Živita sredi mesta v ulici Brezov drevored, v velikanski dvonadstropni hiši, preveliki zanju, saj v njej trenutno stanujeta sama.

Andrejeva mama, Amadeja Pamer, je pisateljica. Sredi letošnje zime se je preselila v južno Italijo. V nekem napol podrtem ali pa napol obnovljenem dvorcu piše knjigo. Podpisala je pogodbo z založbo in knjiga mora biti do poletja na urednikovi mizi. Mama je nekega čisto navadnega deževnega zimskega popoldneva ugotovila, da doma nima miru. Ne more pisati, ker vsak trenutek zvoni telefon, piska mikrovalovna pečica, brni centralna kurjava, očka na glas išče nogavice in Andrej posluša glasbo.

Nakup in izposoja
izposoja
naročilo
Preberite pred prenosom
Za preizkus prenesite brezplačno knjigo in preverite katere formate podpira vaš bralnik!
Knjiga »Kamen v žepu« je narejena v formatih:  ePub 
S klikom na gumb IZPOSOJA boste odprli stran na kateri lahko knjigo brezplačno izposodite, če ste član ene od (67) knjižnic, ki so v sistemu Biblos (ePub ali pdf format).
S klikom na gumb NAKUP boste odprli PayPal naročilnico.
Po opravljenem plačilu vas bo PayPal preusmeril na stran s katere lahko prenesete kupljeno e-knjigo (download).
S klikom na gumb NAROČILO (po e-pošti) boste odprli stran, na kateri so podatki za položnico.
Knjigo naročite po e-pošti, znesek pa nakažete po položnici (univerzalni plačilni nalog).
Po prejetju nakazila bomo na vaš e-mail poslali kupljeno knjigo v vseh formatih, ki so na voljo.