knjige po žanrih
pomoč
več o knjigi
5.54 €
Mlinarec - Bjelčić - Bakarić
Moji grafiti
mladiinski roman
Založba Genija
prevod: Tamara Maričič
ilustracije: Dubravko Mataković
približno število strani: 136
pdf:
2.0 MB
Opis

Prepričljivo in humorno napisana zgodba o petošolcu Ivanu, ki zaradi slabih ocen ob koncu šolskega leta pobegne od doma. Po zaslugi razumevajočih dedka in babice se njegova pustolovščina po razburljivih zapletih srečno konča. Še dobro … Le kaj bi bilo, če se ne bi.


Odlomek iz knjige:

Ivan se je s težavo prebujal. Če bi lahko, bi najraje prespal ves dan. Zaradi šole. In tistega dopoldneva stvari niso kazale na najboljše. Pomlad je že zdavnaj izrinila zimo s strani koledarja, vendar so bila zgodnja jutra še prehladna za lahka oblačila. Blato na šolskem igrišču se ni več sprijemalo in zemlja se je začela sušiti, zato je moštvo iz 5. c čas pred poukom in po njem v glavnem preživljalo v bližini šole, natančneje, v bližini svojega priljubljenega športnega terena. Vsak dodaten trening pride namreč zelo prav, pripravljali pa so se tudi že za skorajšnje šolsko tekmovanje v nogometu, košarki in krosu. Ivan je na tiho upal, da se bo znašel v obeh moštvih, kros pa ga sploh ni privlačil. Kateri tip si je le izmislil ta tek čez drn in strn po blatu gor in dol?

Tiste slabe ocene, za katere je Ivan vedel že več mesecev in jih spretno skrival pred starši, je danes še enkrat videl rdeče na belem: cvek iz zgodovine! Pri kontrolki! Dvojka iz angleščine in komaj trojka iz hrvaščine. Spet ti skloni! Kdo, vendar, sploh to potrebuje?

Bil je potrt, zato ga tudi ne preveč duhoviti dovtipi, ki sta jih stresali Mirna in Zrinka, niso mogli odvrniti od črnih misli.

»Ivan, kaj si danes tako slabe volje?« je vprašala Mirna. »Ali ne greš ti po stopinjah Ronaldinha in Beckhama? Menda te ja ne skrbijo slabe ocene?«

»Saj tudi Pele in Maradona nista končala kakih hudih šol!« je zajedljivo navrgla Zrinka.

Nje pa res ni maral.

»Tiho bodi, koza neumna, kaj pa ti veš o nogometu?« je bil zaripel Ivan. »In rajši se sprehodita malo, dovolj vaju imam!«

»Prav, prav, bomo videli, kdo ti bo drugič posodil zvezek,« je še naprej morila Zrinka.

Mirna ga je samo sočutno pogledala in dodala: »Ja, treba se je malo več učiti ...«

Učiti, učiti, poln kufer je imel teh nasvetov. Najprej učitelji, potem tastari, pa teta in stric, zdaj pa še ti dve piflarki! No, Mirna je bila vseeno boljša od Zrinke, vsaj težila ni toliko. In vedno je navijala za moštvo, v katerem je igral Ivan. V resnici je bila Mirna njegova skrita simpatija vse od tistega dne, ko je v spominsko knjigo napisala, da sta ji všeč Ivan in Karlo. Ivan je bil na prvem mestu, čeprav je bil Karlo boljši nogometaš od njega in je vedno igral v konici napada in zabijal gole.

Če ne bi bilo težav s šolo in stalnih prepirov s tastarimi, bi bilo vse super. Celo mlajša sestra Nina ni več toliko sitnarila, odkar je še sama postala šolarka.

Doma so spet imeli šovprogram. Foter se je penil na ves svet in preklinjal državo-službo-šefa-družino, mama pa se je spet cmerila. Tako tiho, vztrajno in mirno.

»Midva ti nisva nič kriva,« je šepetala skozi solze.

Fotru se je v povprečju utrgalo enkrat na mesec. Na srečo mu še niso ugotovili ptsp-ja; kar se vojnih travm tiče, se dobro drži. V službi je s kombijem razvažal razno blago, in velikokrat ga je šef moril tudi ob sobotah in nedeljah in klical domov, čeprav je izklopil mobitel. Plača, seveda, ni bila ne vem kakšna, poleg tega pa so mami pred kratkim ukinili podporo z zavoda za zaposlovanje. Če ne bi babica po mamini strani pošiljala denarja in oblek iz Nemčije, očetovi pa hrane in raznih daril iz Slavonije, ne vem, kako bi preživeli mesec. Sranje, res sranje.

Za nove superge ne upam niti vprašati, čeprav so stare že gotovo svoje odslužile. No, počakal bom do rojstnega dne, ki bo en teden pred šolskim turnirjem, pa bom nažical babico.

Ko se je nevihta malo polegla, foter pa je odhitel s kombijem razvažat tehnično blago, čeprav je končal višjo gradbeno šolo in je bil včasih super nogometaš pri mladincih, je mama, kot je bilo običajno, vprašala:

»Kako je bilo danes v šoli?«

»Kot po navadi,« je polglasno odgovoril Ivan.

»Od tebe nikoli nobenih novic niti ocen!« ga je opomnila mama. »Tudi roditeljskega sestanka ni bilo že dobrih pet mesecev. Morala bom v šolo, da vidim, kaj se dogaja!«

»Ah, nič, roditeljski bo kmalu, za kak teden ali dva, razredničarka nam je ravno danes povedala, zato se ne vznemirjaj brez potrebe.«

»Veš, Ivan, vse to mi je malo sumljivo. Tudi ob polletju sem slišala, da ni problema, potem pa si izdelal s komaj prav dobrim uspehom.«

»Ti, mama, kaj pa je spet razjezilo očija?«

Nakup in izposoja
izposoja
naročilo
Preberite pred prenosom
Za preizkus prenesite brezplačno knjigo in preverite katere formate podpira vaš bralnik!
Knjiga »Moji grafiti« je narejena v formatih:  pdf 
S klikom na gumb IZPOSOJA boste odprli stran na kateri lahko knjigo brezplačno izposodite, če ste član ene od (67) knjižnic, ki so v sistemu Biblos (ePub ali pdf format).
S klikom na gumb NAKUP boste odprli PayPal naročilnico.
Po opravljenem plačilu vas bo PayPal preusmeril na stran s katere lahko prenesete kupljeno e-knjigo (download).
S klikom na gumb NAROČILO (po e-pošti) boste odprli stran, na kateri so podatki za položnico.
Knjigo naročite po e-pošti, znesek pa nakažete po položnici (univerzalni plačilni nalog).
Po prejetju nakazila bomo na vaš e-mail poslali kupljeno knjigo v vseh formatih, ki so na voljo.