knjige po žanrih
pomoč
več o knjigi
5.54 €
Goran Gluvić
Vrata skozi
proza
Založba Genija
približno število strani: 116
pdf:
466 KB
ePub:
269 KB
Mobi:
910 KB
Opis

Ko čas ne dela za junaka zgodbe, a ga to ne moti, ker on dela za čas.


Odlomek iz knjige:

Naslednjega pisanja ne bo zdržal. Spet ga je prevzel tisti strah, ki nastopi brez kakršnegakoli razloga, vsaj njemu neznanega, in zruši obrambno moč, ki sicer ohranja življenje s spoznanjem o lastni smrtnosti. Ko bi vsaj čutil utrujenost, tisto prijetno ščemenje po uspešno opravljenem delu, pa se ne bi tako grozno bal. Kot da bi zlodej izmislil pisanje; brez zlodejstva namreč nobena literarna struktura ne zdrži. Celo idila, v kateri je zlo zamolčano, je sama po sebi upor proti hudodelstvu. Zlodej, hudič, vrag, satan... Toliko imen. Prav gotovo stoji za njegovim hrbtom, ko piše literaturo. Zlobno se nasmiha, on pa ga niti ne opazi. Zadovoljen je že, ko ga kdo omeni. Že zdavnaj je doumel bistvo propagande. Ljudje ji nasedajo v strahu pred njim.

»Oh, kako sem pameten, ko me je strah!« je premišljeval G. Lim, ko je stal na terasi svoje počitniške hišice in gledal, kako se je izza gora dvigalo sonce. Vedno je vstajal tik pred svitom, da bi doživljal rojevanje jutra. Tudi ob oblačnem, deževnem ali snežnem vremenu je stopil na balkon, bodisi v Ljubljani, kjer je živel, ali pa tu na Gorenjskem, kjer je ponavadi pisal.

G. Lim je pred leti zasovražil svoj poklic. Namreč, spoznal je, da razen pisanja, izmišljanja zgodb in literarnih junakov, spletanja okoliščin in usod pravzaprav ničesar drugega ne zna početi. Od takrat mu je pot do pisalne mize in računalnika postala hudo breme. Literarni večeri in predstavitve knjig pa prava muka. Javno je oznanil, da je prodal dušo Mefistu v zameno za domišljijo, ki mu služi za pisanje, vendar pa takoj dodal, da se ne spomni kje in kdaj. Seveda, od takrat naprej svojih tipkopisov ni nikoli, niti jih ni popravljal, pač pa se je vedno potem, ko je bila knjiga natisnjena - od tipkopisa do tiska je ponavadi minilo leto morda dve leti - čudil, da je tisto, kar je listal, sploh lahko napisal.


Postopoma je opustil pisanje poezije, ki jo je ljubil, in dramatiko, na katero je bil erotično navezan. Dolgega obdobja, ko nastaja roman, pa tako ali tako ni zmogel več. In pričel pisati kriminalke. Zanje je prejemal vsaj dostojno plačilo. Ker pa niso predstavljale tako imenovane visoke literature, ga niso več vabili na predstavitvene večere. Toda klišejsko pisanje ga je utrujalo. Naj se še tako čudno sliši, žanrsko pisanje je bilo zanj prelahko, puščalo ga je praznega, ker ga je prisiljevalo, da se odpove strastem in spontanosti. A ni vedel, zakaj kljub temu vztraja. V praznini. V čudni zmedenosti. Morda se je pričel bati svojih strasti in spontanosti, ki so ga vedno spravljale v težave. Morda.

Zmedeno in prazno se je bil počutil tudi tistega sončnega jutra na balkonu počitniške hišice. Zaželel si je miru. Dolgega počitka.

Na mizi je ležal tipkopis kriminalke in disketa, ki jo je bil pravkar končal. Odpravljal se je na uredništvo dnevnika, v katerem naj bi ishajala kot podlistek.

To je zadnja reč, ki jo je napisal, si je zatrdil. Nikoli več si ne bo izmišljal zgodb, se igral z besedami, pogovarjal z uredniki. No, morda pa še en tekst in vsega bo konec. Potem bo končno svoboden. Končno bo imel čas za stvari - zdelo se mu je, da je o takšnem hrepenenju že neštetokrat bral - ki jih resnično ljubi: potovanja ali poslušanje glasbe. Začel bo s Šostakovičevim Koncertom za violo in orkester v izvedbi Mstislava Rostropoviča. Da, tako bo začel. Najprej to. Potem pa pričel z novim življenjem. Posvetil se bo nečemu pametnejšemu kot je pisanje. No, v te svoje odločitve pravzaprav ni docela verjel. Razen da si bo vzel daljši počitek in poslušal glasbo.

»Nič, moram se odpraviti na pot,« je vzdihnil.



G. Lim je pri Lescah ustavil štoparju.

»Dober dan,« je pozdravil mladenič, »a morda greste v Ljubljano?«

»Naravnost v Ljubljano. Kar vskoči, fant,« je odvrnil G. Lim.

Mladenič se je zadovoljno nasmehnil in hkrati oddahnil. Ko je sedel na sprednji sedež, je razlagal: »Zaspal sem in zamudil avtobus. Ponoči sem študiral.«

»Študent si?«

»Da. Danes zagovarjam diplomsko.«

»Res? Potem ne bi bilo dobro, če bi zamudil, kaj?« je povlekel G. Lim.

»Ne bi,« je odkimal študent.

Nekaj časa sta molčala, nato je G. Lim začel: »Smem biti radoveden, na kateri faks hodiš?«

»Filozofski. Sociologija kulture in primerjalna književnost,« je odvrnil študent.

»Še en primerjalec,« je zamrmral G. Lim.

»Prosim?« je zmedeno vprašal študent.

»Nič, nič. Poznam veliko ljudi, ki so študirali primerjalno. Večina mojih prijateljev in znancev so primerjalci, zato sem rekel: še en primerjalec,« je razvlekel G. Lim.

»Res?« se je razveselil študent.

»Zaradi primerjalcev me večkrat dajejo nočne more. In zjutraj, ko vstanem, se bojim odpreti hladilnik.«

Študent je začudeno razprl oči.

Nakup in izposoja
izposoja
naročilo
Preberite pred prenosom
Za preizkus prenesite brezplačno knjigo in preverite katere formate podpira vaš bralnik!
Knjiga »Vrata skozi« je narejena v formatih:  pdf  ePub  Mobi 
S klikom na gumb IZPOSOJA boste odprli stran na kateri lahko knjigo brezplačno izposodite, če ste član ene od (67) knjižnic, ki so v sistemu Biblos (ePub ali pdf format).
S klikom na gumb NAKUP boste odprli PayPal naročilnico.
Po opravljenem plačilu vas bo PayPal preusmeril na stran s katere lahko prenesete kupljeno e-knjigo (download).
S klikom na gumb NAROČILO (po e-pošti) boste odprli stran, na kateri so podatki za položnico.
Knjigo naročite po e-pošti, znesek pa nakažete po položnici (univerzalni plačilni nalog).
Po prejetju nakazila bomo na vaš e-mail poslali kupljeno knjigo v vseh formatih, ki so na voljo.