knjige po žanrih
pomoč
več o knjigi
5.54 €
Goran Gluvić
Na cesti ...
proza
Založba Genija
približno število strani: 153
ePub:
369 KB
Opis

Troje grenkih dotikalnic. Tri pripovedi, ki se prepletajo, do zabavnega konca.


Odlomek iz knjige:

Spet je deževalo. Potem je lilo kot iz škafa. Riba je sedel na stopnicah pod Cekinovim gradom v ljubljanskem parku Tivoli in z nasmehom gledal v oblake. S strehe Hale Tivoli je teklo kot s kakšnega potočnega slapa. Potem je le rahlo deževalo. Riba je vzdignil roke in hotel zakričati, a se mu je krik ustavil v pogledu. »Poslušaj,« je žugal proti nebu, »nisem hotel plohe. Hotel sem vihar, resnični dež, premetavanje, kotaljenje… Pa kaj je s tabo, nebo? Kaj te nisem lepo, vljudno prosil, ko si nabiralo oblake pod sabo, kaj ti nisem kot človek človeku dejal, da me moraš neusmiljeno namočiti, da bi lahko spet zadihal? Sem ti rekel? In ti? Vse, kar si lahko skupaj spravilo, je bila navadna ploha. Vredno si usmiljenja. Nisi vredno, da bi te zvezde krasile.« In potem je zagrmelo. »Ne, nimaš pravice grmeti name! Tako se ne bova pogovarjala,« je Riba odmahnil z roko. »Tvoje jecljavo grmenje me žalosti. Nebo, ti si navadna suša!« Spet je zagrmelo. »Ne, motiš se,« je Riba zavpil v nebo.«Tudi puščavo ljubim. Ljubim jo, ker se ne pretvarja, da je močvirje. Močvirje je tudi človek…« Pa je spet zagrmelo. »Ja pa ja!« je rekel Riba. »Najlažje je umakniti oblake in pokazati sonce…«

Takrat pa je Riba zagledal Marjo, ki je hitela proti njemu. Na njenem licu ni opazil navdušenja ob skorajšnjem snidenju. Nasprotno, videti je bila jezna. Približevala se mu je z velikim dežnikom, ki jo je ščitil pred dežnimi kapljami.

»Vedela sem, da te bom tu našla!« ga je takoj napadla. »Kaj mi delaš, Riba! Pusti me pri miru.« Zaprla je dežnik, kajti nehalo je deževati..

Riba je pogledal v oblake, ki so se trgali: »Ne zapuščaj me. Pozabiti je treba, saj se da pozabiti vse, kar je mimo. Pozabiti čase nesporazumov, trenutke, izgubljene z iskanjem, kako pozabiti te trenutke, ki so s tistim zakaj, uničevali radost v srcu. Ne zapuščaj me. Podaril ti bom bisere dežja iz krajev, kjer nikoli ne dežuje...«

»Nehaj!« je Marja zaprla dežnik. »Ne bom poslušala recitiranja osladnih popevk.«

Toda Riba se ni dal motiti: »Ustvaril bom kraljestvo, kjer bo ljubezen zakon, kjer bo ljubezen cesar in ti boš kraljica. Ne zapuščaj me. Ne zapuščaj me. Ne zapuščaj me. Ne zapuščaj me.« In potem je z vsem svojim životom naredil teatralično gesto.

»Konec citata?« je Marja strpno čakala, da konča.

Riba je razširil roke: »No, lahko bi še nadaljeval. Za zdaj pa konec.«

»V redu, zdaj pa poslušaj,« se je nasršila Marja. »Kot prvo: jaz te nikoli nisem zapustila, ti si me zapuščal. Kot drugo: če si me že zapustil, ti ne dovolim, da hodiš v moje sanje.«

»Tvoje sanje?«

»Ponoči bi rada spala! Rada bi sanjala tudi kaj drugega, koga drugega, ne le tebe. Ni me treba preganjati v sanjah. Zakaj mi to delaš?«

Riba se je nasmehnil: »Vso Slovenijo si prehodila in me iskala, da bi mi povedala to o sanjah…«

Marja je vzdignila dežnik in videti je bilo, da bo z njim začela udrihati po Ribi. »Dobro veš, da te nisem iskala, k vragu! Dobro veš, da jaz vem, da si vedel, da tu čaka minibus za izlet v Prekmurje in da sem jaz organizatorka izleta. Dobro veš! Ti si sem prišel, ker si vedel, da bom jaz tu!«

»Ne vidim nobenega minibusa,« se je Riba ozrl okrog sebe.

»Spodaj na parkirišču!« je Marja s peto udarila ob tla. »Ne spreminjaj teme! Dovoli, da zaključim.« Zažugala mu je: »Ne prihajaj v moje sanje nepovabljen, si razumel!«

Riba je pogledal v tla: »Nemočen sem pri tem. Ti si želiš, da pridem, in jaz, čeprav se večkrat upiram, moram hoditi v tvoje sanje. Ne glede na to, ali se mi da ali pa se mi ne da.«

»Ni res, Riba, vem, da ti siliš v moje sanje,« se ni dala prepričati. »Le ti znaš priti v sanje. Veš kaj? Rada bi v miru spala! Če pa že prideš, potem pa lepo pozdravi z dober dan, vprašaj me, kako sem in odidi. Nočem več s tabo seksati v sanjah. Si razumel?«

»Še enkrat ti pravim…« je začel Riba, a ga je Marja prekinila: »Končajva. Povedala sem ti, da ne želim, da hodiš v moje sanje, zato prosim, bodi tako prijazen in upoštevaj mojo željo. Vedela sem, da me boš razumel.« Pogledala je na uro. »Čas je, da grem. Ne bi rada, da bi me izletniki čakali.«

Riba pa je pograbil njen dežnik in ga prelomil na dva dela. Marja je odprla usta in komaj iztisnila: »Zakaj pa to?«

»Dežniki so sovražniki dežja, zatorej so tudi sovražniki narave, zatorej so tudi sovražniki ljudstva in tistih, ki se ne štejejo za ljudstvo,« je mirno odvrnil in vrnil polomljeni dežnik.

Nakup in izposoja
izposoja
naročilo
Preberite pred prenosom
Za preizkus prenesite brezplačno knjigo in preverite katere formate podpira vaš bralnik!
Knjiga »Na cesti ...« je narejena v formatih:  ePub 
S klikom na gumb IZPOSOJA boste odprli stran na kateri lahko knjigo brezplačno izposodite, če ste član ene od (67) knjižnic, ki so v sistemu Biblos (ePub ali pdf format).
S klikom na gumb NAKUP boste odprli PayPal naročilnico.
Po opravljenem plačilu vas bo PayPal preusmeril na stran s katere lahko prenesete kupljeno e-knjigo (download).
S klikom na gumb NAROČILO (po e-pošti) boste odprli stran, na kateri so podatki za položnico.
Knjigo naročite po e-pošti, znesek pa nakažete po položnici (univerzalni plačilni nalog).
Po prejetju nakazila bomo na vaš e-mail poslali kupljeno knjigo v vseh formatih, ki so na voljo.