knjige po žanrih
pomoč
več o knjigi
5.54 €
Bogdan Novak
Življenje na Marsu
kratke zgodbe
Založba Genija
približno število strani: 203
pdf:
538 KB
Opis

Odlomek iz knjige:

V bloku, kjer so stanovali, jim preprosto niso rekli drugače kot Pijanci. Bili so štiričlanska družina. V četrtem nadstropju, desni vhod.

On je bil upokojen tesar. Pravzaprav ni bilo čisto jasno, ali je upokojen redno ali invalidsko zaradi pijače. Zjutraj okoli devete ure si ga lahko srečal, ko je z drsajočimi koraki šel čisto počasi iz bloka proti bifeju na vogalu. Bil je mrk in čemeren. Vračal se je okoli polnoči ali ob enih zjutraj, redkokdaj prej. Vmes je bila njegova pot zelo preprosta. Najprej je šel v bife Rašica ob glavni prometnici. Tam je našel družbo sebi enakih. Kdor je bil pri denarju, je dal za rundo ali dve. Največkrat je kdo vmes skočil v trgovino po steklenico vina in potem so skrivaj dotakali v kozarce, ker je bilo tako ceneje. Natakarica seveda ni bila neumna in je to videla, vendar je molčala, kajti sem ter tja se je v pijanosti vseeno kdo izmed njih spozabil in glasno naročil novo rundo. Še posebej okoli prvega, ko so imeli pokojnine, invalidnine, ali karkoli je že bilo.


Ko je ožel to družbo, kolikor se je pač dalo iztisniti pijače iz nje, je šel v bife čez cesto in tam pil na račun drugih vinskih bratcev. Popoldne je bil v Alfi in okoli nje je bilo kar dvanajst kafičev v WTC. Od tam je šel še v Papigo ali pa v bife bližnjega Mercatorja. Odvisno, kje je bila boljša družba. Čisto na koncu, ko so zaprli že vse lokale, so se najhujši vinski bratci zbrali v kakšnem temnem kotičku naselja ali pa za mizami na vrtu tamkajšnjega vrtca, kjer so pili vino iz steklenic, ki so si jih pravočasno nabavili, še preden so zvečer zaprli trgovine. Okoli polnoči je zmanjkalo tudi tega in takrat so se odpravili domov, kdor je imel kam iti.

Pot domov je bila zelo naporna. Po ravnem je še nekako šlo, malo levo, malo desno, a vedno se je ob strani našel kakšen zid, na katerega se je lahko naslonil in si odpočil, dokler ni zbral moči za nadaljnjo pot. Stopnice so bile bolj vražje. Dajala ga je naduha, sopel je kvišku, se držal za ograjo in se nekako vlekel navzgor. Medtem je sopihal, kašljal in se odhrkaval, potem je pljuval po tleh in se spet povlekel naprej nekaj stopnic. Vedno se je slišalo, kot da ga bo zdaj zdaj zadušilo. Vmes je pogosto mislil, da je že doma in je pozvonil pri katerem od sosedov in hotel kar noter. Kar precej časa so ga morali prepričevati, preden se je odpravil naprej po stopnicah. Ko je prilezel do zadnjega nadstropja in našel svoj zvonec, običajno je pritisnil kar na vse tri, mu je prišla odpret žena. Sosedje so že vedeli, da se ob tej uri skoraj ne more zgoditi drugega, kot da je Pijanec pritisnil na njihov zvonec, zato kmalu niso več hodili gledat, kdo zvoni ob tej pozni uri.

Doma se je Pijanec soočil s svojim sinom.

Starejši sin je začel piti že zelo zgodaj. Mati ga je v otroštvu preveč pitala, kot da bi mu s tem hotela pokazati svojo ljubezen, svoje pa je pozneje naredila pijača, tako da je bil pri dvajsetih že ves zabuhel in težak kakšnih sto dvajset kilogramov. Ker je bil tudi velik, je bil videti krepak. Da bi se nabildal, je dvigal tudi uteži. Priložnostno je delal kot mizar. Za neko podjetje je postavljal opaže po vsej deželi, vendar je kmalu letel na cesto zaradi pijače. Od takrat je delal, kadar je bil nekaj dni trezen, potem je dvignil plačilo in vandral od gostilne do gostilne. Moška družba mu je bila všeč. V njej je strastno razpravljal o politiki in o smislu življenja, o resnični ljubezni in podobno. Vpisal se je tudi v Slovensko nacionalistično stranko in prisegal, da je treba nagnati domov vse švede. Ali pa kar potolči, da bo enkrat za vselej mir.

Žensk se je bal, sosedje pa so vedeli povedati, da je imel prijatelja, nekega šveda iz Gospića, ki ga je zvečer pogosto pripeljal domov, potem pa sta še ure ostajala v avtomobilu z ugasnjenimi lučmi, avto pa se je nemirno zibal.

Ko je prišel domov, se je soočil s svojim očetom. Oče ga je dražil z besedami, kajti nikoli se pijan ni odpravil spat, ampak je čakal na sina. Če je pa sin že bil doma, ga je zbudil in mu solil pamet z raztrganimi stavki. To je trajalo toliko časa, dokler ni sin pobesnel in ga pritisnil. Oče mu je vrnil udarec, kajti tudi tesarji niso ravno od muh. Iz tega je nastal pretep, v katerem je letelo po stanovanju manjše pohištvo: stoli, fotelji, mizice, pručke. Ropot je odmeval po vsej hiši. Pijanci se spet tepejo, so govorili ljudje in skušali spati naprej.

Ko sta se oče in sin zmikastila, je šel sin naprej spat, oče pa si je vklopil televizor, ga nastavil na ves glas in ob grmenju zvoka mirno zaspal v fotelju. Toda televizor se je slišalo po vsem bloku.

Nakup in izposoja
izposoja
naročilo
Preberite pred prenosom
Za preizkus prenesite brezplačno knjigo in preverite katere formate podpira vaš bralnik!
Knjiga »Življenje na Marsu« je narejena v formatih:  pdf 
S klikom na gumb IZPOSOJA boste odprli stran na kateri lahko knjigo brezplačno izposodite, če ste član ene od (67) knjižnic, ki so v sistemu Biblos (ePub ali pdf format).
S klikom na gumb NAKUP boste odprli PayPal naročilnico.
Po opravljenem plačilu vas bo PayPal preusmeril na stran s katere lahko prenesete kupljeno e-knjigo (download).
S klikom na gumb NAROČILO (po e-pošti) boste odprli stran, na kateri so podatki za položnico.
Knjigo naročite po e-pošti, znesek pa nakažete po položnici (univerzalni plačilni nalog).
Po prejetju nakazila bomo na vaš e-mail poslali kupljeno knjigo v vseh formatih, ki so na voljo.