knjige po žanrih
pomoč
več o knjigi
5.54 €
Bogdan Novak
Zdomci med brati
roman
Založba Genija
približno število strani: 164
pdf:
569 KB
ePub:
293 KB
Mobi:
1023 KB
Opis

Roman Zdomci med brati s podnaslovom Tužna je nedelja sem napisal leta 1988. Roman se začne z opisom resničnega dogodka v Idriji iz leta 1988, ko so se domačini stepli z delavci iz drugih republik. Vzrok je bil banalen: stepli so se zaradi domačinke, ki je zaplesala z Bosancem. Pretep je postal vsesplošen, razplamtel se je po vsej Idriji, domačini so napadli tudi barake tujih delavcev, ki so jim z vlaki in avtobusi prihiteli na pomoč rojaki iz Ljubljane, Velenja, Postojne in drugih krajev v Sloveniji. Policija je imela kar dosti dela, da je zadevo umirila. O tem so se razpisali po vsej Jugoslaviji.


Ponudil sem ga štirim slovenskim založbam, eni zagrebški in dvema sarajevskima. Vse po vrsti so zavrnile njegovo objavo z različnimi izgovori. Na koncu je izšel v Beogradu kot »Knjiga u novinama«, dodatek k humorističnemu tedniku Jež v treh zvezkih (Jež št. 2588-2589, 17.-24. marec 1989; Jež št. 2590, 31. marec 1989; Jež št. 2591, 7. april 1989) z ilustracijami Dragana Rumenčića. V Sloveniji verjetno niso hoteli izdati romana zato, ker je glasno in jasno opozarjal na slovenski nacionalizem in šovinizem, plastično je opisal bedne razmere, v katerih so živeli zdomci iz drugih republik v Sloveniji, ki jih je družba brezobzirno izkoriščala najmanj tako kot v tedaj osovraženem kapitalizmu. Hkrati je bilo iz romana razvidno, da so vse tiste socialistične floskule o bratstvu in enotnosti samo pesek v oči. Slovenske založbe zato niso hotele tvegati političnega škandala, prav tako si te teme niso želeli načenjati ne v Zagrebu ne v Sarajevu.

Drugi razlog proti objavi romana je bil konec, ki je dokaj odkrito napovedoval vihar, ki se je obetal, uničujoč orkan, ki lomi drevje in razkriva strehe, pušča za seboj trupla in ne pusti kamna na kamnu, kar je prispodoba za bližajočo se vojno v Jugoslaviji.

Tretji minus je pomenil avtor sam. Po vsej Jugoslaviji sem bil razvpit kot novinar, ki me je oblast leta 1984 brezobzirno (in seveda nezakonito) odstavila kot odgovornega urednika Pavlihe, ker sem dovoljeval, da je časopis kritiziral družbo in njene predstavnike brez dlake na jeziku. Kot tak sem bil nezaželen sodelavec v tisku in založništvu, še posebej s tako občutljivo snovjo, ki je obetala nove škandale.

V Beogradu pa so moj roman zgrabili z obema rokama, saj je imel tam Milošević s sodelavci že jasno razdelane načrte za razkosanje Jugoslavije, ki so vključevali tudi vojaški poseg. V romanu so videli podobo nacionalističnih in šovinističnih Slovencev, naslikano s peresom slovenskega avtorja, kar je bila voda na njihov mlin. Hkrati je roman napovedoval vojno, ki naj bi uredila mednarodne odnose na Balkanu.

Zato ni čudno, da so konec romana v prevodu prekrojili. V slovenskem izvirniku piše, da sta Ibro in Derviš videla obetajoči se vihar. Zadnji stavek je v izvirniku: »Sedela sta in ga čakala.« V prevodu se glasi: »Sedimo in čakamo ga.« … Srbi so imeli pred seboj že jasno vizijo, kar so potrdili s tem stavkom.

O izidu romana so molčali v vsej Jugoslaviji.

Zakaj sem se odločil izdati roman tudi v slovenskem jeziku celih dvajset let po izidu v Beogradu?

Prvič, ker je dobro napisana, zelo berljiva zgodba. Roman je napisan po načelu grške drame. Zgodi se v enem dnevu, na eno samo nedeljo. Dogajanje počasi raste, da se v zadnjem poglavju strmo vzpne in pade v konec, kar je v grafičnem zapisu značilni trikotnik dobro napisane grške tragedije. Zato ima tudi Prolog in Epilog, kot se za dramo spodobi.

Drugič: roman je še danes izjemno aktualen. Slovenci nismo spremenili odnosa do tujcev. O tem pričajo afere, kot so izbrisani, naš odnos do Romov in afera Strojanovi, zapleti z gradnjo džamije, pogost sovražni govor v parlamentu, na televiziji, radiu, v časopisih. V gradbeništvu še vedno zaposlujemo bosanske, slovaške, makedonske, romunske in druge tuje delavce, ki jih še bolj surovo izkoriščamo kot pred dvema desetletjema. Da je tema še kako aktualna, pove tudi to, da jo je danes, dvajset let po izidu mojega romana Zdomci med brati znova obdelal slovenski pisatelj Goran Vojnović v romanu Čefurji raus!. In pred njim v romanu Fužinski blues pisatelj Andrej Skubic. Le da onadva ne opisujeta več zdomcev iz drugih republik, temveč že naslednjo, urbanizirano generacijo njihovih otrok, ki je rojena v Sloveniji in ima slovensko državljanstvo, a še vedno nosi židovsko zvezdo v obliki mehkega ć. Zato Slovenci nanje gledajo sovražno kot na čefurje, južnjake, ali kakorkoli že hočete.

Vzrokov je torej dovolj, da sem se odločil za natis tega romana tudi v izvirniku.

Bogdan Novak

Nakup in izposoja
izposoja
naročilo
Preberite pred prenosom
Za preizkus prenesite brezplačno knjigo in preverite katere formate podpira vaš bralnik!
Knjiga »Zdomci med brati« je narejena v formatih:  pdf  ePub  Mobi 
S klikom na gumb IZPOSOJA boste odprli stran na kateri lahko knjigo brezplačno izposodite, če ste član ene od (67) knjižnic, ki so v sistemu Biblos (ePub ali pdf format).
S klikom na gumb NAKUP boste odprli PayPal naročilnico.
Po opravljenem plačilu vas bo PayPal preusmeril na stran s katere lahko prenesete kupljeno e-knjigo (download).
S klikom na gumb NAROČILO (po e-pošti) boste odprli stran, na kateri so podatki za položnico.
Knjigo naročite po e-pošti, znesek pa nakažete po položnici (univerzalni plačilni nalog).
Po prejetju nakazila bomo na vaš e-mail poslali kupljeno knjigo v vseh formatih, ki so na voljo.