knjige po žanrih
pomoč
več o knjigi
5.54 €
Aaron Kronski
Brisan prostor
roman
Založba Genija
približno število strani: 133
pdf:
823 KB
ePub:
305 KB
Mobi:
1.0 MB
Opis

Odlomek iz knjige:

Tam zraven je bil parkiran nekakšen avto, ampak predvsem sem opazil nalepko na odbijaču, na kateri je pisalo: TEČEJO SAMO BEDAKI. Jaz pa sem stal na pločniku v povsem novi modri trenirki, sopel in se potil kot zbezljan konj in sem mislil: Še kako se strinjam, kolega. Saj vendar ni nobenega dvoma, samo bedaki tečejo, no ja, pa tisti, ki jih je na smrt strah … In seveda kreteni, kakršen sem jaz, ki se podim gor in dol ob obali, da bi zmanjšal kurji britof, pridobljen s preveč pivi. Gledalo me je tistih nekaj ribičev v pristanišču, otroci, skupina uličnih glasbenikov, celo neka ženska, ki je prenašala vrečko s kupljeno hrano. Gledali so še kar visokega, malce predebelega triinpetdesetletnika s skuštranimi lasmi, v modri trenirki, ki se je plazil z ravnimi stopali in kadil kot muzejska lokomotiva. Kaj takega v njihovih očeh seveda lahko počne samo bedak.


»Hej, Tina, Tina,« sem zagodel sam pri sebi, »kako srčno rad bi te zadavil.«

In kje naj bi bila ona zdaj? Ni je tu tega lepega nedeljskega julijskega jutra in ne dela iz sebe kretenke v plavi trenirki. Seveda ne.

»Mogoče bom malce zamudila,« mi je rekla prek telefona. »Ti kar pojdi in začni teči brez mene.«

Ja. Zamujala je že skoraj eno uro in postajalo je očitno, da se sploh ne bo prikazala. V svoji neskončni modrosti je bojda prišla do ugotovitve, da noče garati na javnem prostor z nekim trebušastim tepcem.

Tek pa je bil, to se ve, njena zamisel, se pravi, eden izmed njenih najnovejših hobijev, bog je nima rad.

»Veš, ne bi ti škodilo, če bi snel nekaj kilogramov okrog pasu,« mi je ljubeznivo povedala. »In tek je zabaven, boš videl.«

Torej sem videl, še kako sem videl. Da tek sploh ni zabaven. Niti v deliriju ga ne bi imenoval zabavnega. Tečejo samo bedaki.

Bolščal sem v nalepko na odbijaču. Parkiran je bil čisto zraven pomola. In ko sem tako stal zraven avtomobila, in znova in znova prebiral nalepko, se nisem počutil kot nekdo, ki s svojo pametjo spravlja ljudi v osuplost. Seveda se niti nisem hotel obrniti in steči še enkrat vzdolž obale, nisem hotel privoščiti predstave ribičem, glasbenikom in ženski z vrečko. Najraje bi strgal s sebe idiotsko trenirko, jo potisnil v kanto za smeti in potlej nekje zlil vase vrček mrzlega piva. Če ne bi bilo Tine …

Vtem se je približal plešast moški, stopil mimo mene in se približal avtomobilu. Ustavil se je tik ob nalepki in me prestrelil z zoženim pogledom.

»Vas kaj posebno zanima na mojem avtu?« je tiho vprašal.

»Občudujem tisto nalepko.«

»Ja?«

»Kje ste jo nabavili?«

»In zakaj vas to zanima?«

»Tudi jaz bi si jo rad priskrbel za svoj avto,« sem smehljajoč se odgovoril.

»Zares? Ampak saj vi tečete, ni res?«

»Nič več ne tečem. Od tega trenutka naprej se za zmeraj odrekam teku.«

Plešasti se je zamislil.

»Moj svak pogosto teče,« je rekel čez čas. »Tudi on je zmešan. Zaradi tega sem tudi nalepil tole. Hudičevo sem razjezil njega in ženo.«

»Me veseli.«

»Ja. Nalepko sem kupil tamle na tržnici. Izdelujejo jih po želji, samo da niso prostaške.«

»Tek je že sam po sebi zadosti prostaški,« sem pripomnil.

Modro je pokimal, se mi tovariško zarežal in sedel v svoje vozilo.

Obrnil sem se in se razgledal. Potlej sem prečkal trg proti svojemu avtomobilu, šel mimo njega in nadaljeval pot proti baliniščem.

Rad imam Tino, sem premišljal, mogoče bi zanjo celo naredil vse na svetu, ampak, jebenti, nekje pa ja mora biti meja. Če hoče, da shujšam, se bom vrgel na dieto, celo, khm, pivu se bom odrekel. Ne, ne bom njej na voljo doživel srčnega napada v modri trenirki pred gledalci na obali.

Vsa balinišča so bila zasedena kot zmeraj prek vikenda, če je vreme ugodno. Igrali so v glavnem starejši Italijani, ki so se lotevali igre s tolikšno resnostjo, ki je že menila na strahospoštovanje. Stavili so, razpravljali o strategiji, pozorno analizirali sleherni met. Ekipe so bile sestavljene iz treh ali štirih igralcev. Eden izmed igralcev vrže belo kroglico, potlej drugi mečejo večje in jih skušajo čim bolj približati. Nadvse zapleteno, ne?

Sedel sem na najbližjo klop. Tako me bo Tina našla … če se bo seveda pojavila … ker je klop mogoče videti s ceste, in ker ve, da imam rad balinanje. Že sem dihal bolj normalno, a sem se še zmeraj kopal v polivki znoja. Zato sem sedel na soncu. Iz zaliva je pihal precej hladen vetrc, in ker se mi je uspelo izogniti srčnemu infarktu, sem se hotel izogniti tudi pljučnici.

Nakup in izposoja
izposoja
naročilo
Preberite pred prenosom
Za preizkus prenesite brezplačno knjigo in preverite katere formate podpira vaš bralnik!
Knjiga »Brisan prostor« je narejena v formatih:  pdf  ePub  Mobi 
S klikom na gumb IZPOSOJA boste odprli stran na kateri lahko knjigo brezplačno izposodite, če ste član ene od (67) knjižnic, ki so v sistemu Biblos (ePub ali pdf format).
S klikom na gumb NAKUP boste odprli PayPal naročilnico.
Po opravljenem plačilu vas bo PayPal preusmeril na stran s katere lahko prenesete kupljeno e-knjigo (download).
S klikom na gumb NAROČILO (po e-pošti) boste odprli stran, na kateri so podatki za položnico.
Knjigo naročite po e-pošti, znesek pa nakažete po položnici (univerzalni plačilni nalog).
Po prejetju nakazila bomo na vaš e-mail poslali kupljeno knjigo v vseh formatih, ki so na voljo.